finžgarjeva hiša

Finžgarjeva Vila je bila zgrajena leta 1934 po načrtih inženirja Antona Suhadolca. Naročnik gradnje je bil pisatelj in trnovski župnik Fran Saleški Finžgar, ki je v njej bival ob koncu svojega življenja. V času druge svetovne vojne je na zahodni del stavbe padla bomba, vendar je bila stavba kasneje rekonstruirana v prvotno stanje.

Stavba je oblikovana v »Plečnikovem slogu«. Njeno zunanjo likovno podobo določa predvsem dvokapna streha z majhnim naklonom in širokim napuščem, ter poudarjeni okenski okvirji. Napušč je oblikovan kot kasetiran strop iz armiranega betona in opečnih polnil. Fasada ima tripartitno zasnovo, ki jo tvorijo podstavek z oblogo iz naravnega kamna, osrednji del s poudarjenimi okenskimi okvirji, ter venec, ki ga tvorijo manj izrazna okna podstrešja.

Slovenska akademija znanosti in umetnosti želi stavbo preurediti za svoje potrebe. V delu pritličja, ki je obrnjen proti cesti, je predviden razstavni prostor, v katerem bo razstavljena zbirka Janeza Jagra, prvega slovenskega urbanista, v prvem nadstropju je v tem delu predviden klubski prostor za manjše prireditve, preostali prostori pa bodo preurejeni v več manjših apartmajev za gostujoče profesorje.

Prenova stavbo prilagaja sodobnim standardom bivanja, pri čemer so predvideni le minimalni posegi v zasnovo objekta, katerega originalna podoba bo v celoti ohranjena.

Ureditev okolica objekta predvideva rekonstrukcijo izvirnega stanja vrtne ureditve z delitvami na peščene poti in gredice. Ureditev predvideva odstranitev kasneje dodane vrtne lope, steklenjaka in nadstrešnice za avto ter postavitev vrtnega paviljona za priložnostne prireditve in spominskega jambora.

Vrtni paviljon je zasnovan kot lebdeča streha, ki sloni na ostrešju in štirih stebrih, sestavljenih iz jeklenih okroglih cevi. Konstrukcija povzema zasnovo strešne konstrukcije originalne vrtne lope, pri čemer jo interpretira v jeklu. Tudi spominski jambor je zasnovan iz jeklenih okroglih cevi, ki se dvigujejo v zrak in postopoma spreminjajo v svetila. Zasnova paviljona in jambora je hommage avtorju vile Antonu Suhadolcu, ki je v svojih delih kot nosilne elemente večkrat uporabil jeklene vodovodne cevi.

naročnik: Slovenska akademija znanosti in umetnosti
lokacija: Ljubljana – Mirje

arhitektura: Mima Suhadolc
gradbene konstrukcije - stavba: Gregor Gregorc, Karlovšek d.o.o.
gradbene konstrukcije - paviljon in jambor: David Vesnaver, EEP d.o.o.
električne inštalacije: Boštjan Mikec, Projekt Eco d.o.o.
strojne inštalacije: Jana Kotar Ilijaš, Arctur d.o.o.

leto projekta: 2019
leto izvedbe: v gradnji
uporabna površina: 312 m2