oskrbni center maribor

Avtocestni prostor zaznamuje predvsem dinamičnost. Potovalna hitrost spremeni statičen prostor v mimobežen, spremenljiv prostor, ki ga doživljamo kot zaporedje prelivajočih se zabrisanih podob. Avtocestno počivališče predstavlja upočasnitev gibanja ter s tem tudi spremembo percepcije prostora. Simbolizira utrip - razširitev prometne žile, ki se odraža v dinamično razpotegnjeni zasnovi objektov in javnega prostora počivališča.

Počivališče je v vzdolžni smeri zasnovano z nizanjem koncentričnih pasov, ki sledijo krivini avtoceste, in hkrati predstavljajo tudi programske pasove. Zasnova predvideva gradacijo programskih pasov od primarnega, večjega in hrupnega merila, proti manjšemu intimnejšemu merilu ter naravnemu okolju - parku.

Arhitekturna zasnova objektov se navezuje na osnovni koncept počivališča, posamezni objekti so vpeti v dinamično geometrijo celotnega območja. Zasnova upošteva avtentičnost ravninskega značaja obstoječega okolja Dravske terase, zato so objekti načrtovani s poudarjeno horizontalno, vzdolžno dimenzijo ter diagonalno razpotegnjeni zaradi vpliva dinamičnega parametra avtoceste.

Vodilni motiv arhitekturnega oblikovanja objekta je enotna streha, ki prekriva pretakalno ploščad in objekt bencinskega servisa. Zaradi višinske razlike glede na nivo avtoceste predstavlja peto fasado objekta. Zgibana strešna struktura se v predelu nad zunanjo gostinsko teraso prepogne proti ploščadi in na ta način preide iz merila avtomobila nad pretakalno ploščadjo v merilo človeka na vrtnem delu restavracije.

Oblikovanje zunanjosti objekta odraža notranjost objekta in je zasnovano v kombinaciji polnih (pločevinastih) in praznih (steklenih) površin. Nosilna konstrukcija nadstrešnice združuje smer vožnje avtomobilov mimo točilnih mest ter usmerjenost zgibane strehe v smeri sever-jug, ki je optimalna za postavitev predvidenih fotovoltaičnih celic.