Hiše so umeščene v urbanistično pestro okolje, za katerega so značilni objekti naključne rasti. Enostanovanjskim objektom so skozi leta dodajali raznovrstne volumne, ki zapolnjujejo prostor osnovnih parcel. Prizidani deli objektov so običajno namenjeni pomožnim prostorom, garažam, pogosto pa tudi dodatnim stanovanjskim površinam rastočih družin.

Obrnjen princip zasnove treh hiš ponuja koncept, ki združuje vsebine pomožnih prostorov znotraj enotnega monolitnega volumna. Hiše so postavljene na skupno polkletno garažo, vhode v objekte povezuje skupen polodprt hodnik, zunanje površine - terase v nadstropjih so umeščene znotraj gabarita hiš. Notranji atriji in lože potekajo skozi več etaž objektov, vizuelno se zaključujejo z vizurami skozi svetlobnike na strešni, peti fasadi. Na ta način je ustvarjen notranji vizuelni in doživljaski preplet med prostori posameznih etaž, nadstropja objektov niso ločena temveč so povezana skozi celotni prerez objektov.

Sodoben način življenja in dejstvo, da so hiše najemniške, narekujeta precizno odmerjene zunanje površine ki so ločene na skupne in zasebne. Monolitne volumne objektov poudarja lupina iz vidnega betona, ki je vizuelno zmehčana s svobodno razporeditvijo odprtin.